torek, 22. november 2011

Advent...

In je že spet tu. Prva adventna nedelja je že to nedeljo! Ponovno je čas, za iz zaprašenih škatel izbrskam uporabne lanske okraske, nekaj materiala pa moram še nakupit  za adventni venček. 
To je moj najljubši čas, ko hišo okrasimo pa božično, vse diši po cimetu, v pečici se pečejo peciva... ah... komaj čakam!
Objavljam nekaj fotk bodočega venčka, ko pa bo prižgana prva svečka pa ga boste lahko videli v celoti :)





Barvno kombinacijo ste verjetno tudi že razbrali, ne? 

ponedeljek, 21. november 2011

Jeeeej!

Uspelo mi je... Opogumila sem se in spravila svoja ustvarjanja na internet!
facebook

Oglejte si mojo prvo kolekcijo ogrlic. Sproti se bo dopolnjevala...obljubim.

Več informacij na mojcha.kroglica@gmail.com

Obeta pa se tudi FENOMENALNI projekt ženske narave:)

ponedeljek, 14. november 2011

Bakine rožce

Baka Marta je babica mojega fanta. Živi v skromni hiški, v vasi Cvetlin, na hrvaški strani Haloz. Njena posebnost, poleg vse energije, dobre volje in modrosti, je izdelava čudovitih rožic iz krep papirja. 
Vsakokrat, ko pridem na obisk dobim kakšnega. 


Povedala mi je, da zna rožice delat že od otroštva, da jo je naučila to gospa, pri kateri je še kot deklica pomagala na kmetiji. Ker pred petdesetimi leti na podeželju še niso poznali televizije, radija ipd. "zabavne elektronike" so si ženske dolge zimske večere krajšale z izdelavo cvetlic in venčkov za cerkev in dom.



Danes to tradicijo baka Marta ohranja. Zadnjič je tudi meni pokazala drobne skrivnosti izdelovanja rožic.
Poleg rožic pa še plete steklenice in stekleničke, peče najboljši domači kruh, poskrbi, da poleti ne zmanjka solate in rada poklepeta, zadnje čase pa spet hodi v šolo - osnovnošolce uči izdelovat rožice in venčke, da se bo tradicija nadaljevala tudi v naslednjih rodovih.





Tudi sama sem poskusila narediti "marjetico" ...  vsekakor je težje kot zgleda. Ampak, vaja dela mojstra...





sreda, 02. november 2011

Želim si...


Mislim da slika pove vse...
Medtem ko je tak mikser vsakdan v kuhinji Američank, smo mi šele v 21. stoletju stopili v korak z njimi.
Ta mikser mi je že od nekdaj všeč. Všeč mi je retro dizajn, čudovite barve in zmogljivost. to je mikser, ki ga ne rabiš pospravljat v omaro, ker je enostavno tako lep, da ga želiš vsak dan gledati, občudovati in uporabljati.
Malo sem gledala tudi cene. Če ne bom šla preko luže, dvomim, da si ga bom lahko pred prvo plačo privoščila, ker smo kar se cen tiče, še vedno v 19. stoletju!
Do takrat pa se bom naslajala ob slikah in vseh kuharskih oddajah, kjer ga imajo...
Katerega bi imele ve?

Jesenske barve na mizi

Jesen se je pokazala v vsej svoji slabi luči. Vreme je ves čas oblačno, megleno, sploh se ne morem naužiti vseh lepih odtenkov, ki jih ponuja, ker ne vidim dlje kot do sosedove (rdeče) hiše.
Zato sem se odločila, da si bom jesenske barve pričarala znotraj.
Že nekaj časa imam pleteno košarico, ki sem jo napolnila s hortenzijami, zdaj sem jim še dodala jesensko vresje v lončkih in v trenutku je nastal lep okras za mojo mizo.




Sedaj je na vrsti samo še jesen, da se še pred koncem izkaže in pokaže kaj zmore :)

Bolšji sejem - kramar

Že dolgo sem si želela obiskati bolšji sejem v Mariboru. Predvsem iz radovednosti, kako to vse skupaj zgleda in ker sem upala, da bom našla kak starejši kos pohištva, ki bi siga lahko doma po želji "obnovila".
In tako sem to nedeljo res žrtvovala urico spanja in se odpravila na bolšjaka.
Odzivi... razočarana sem bila. pričakovala sem, da bodo ljudje res prodajali starine in še uporabne stvari. tako pa sem ugotovila, da je bolšji sejem ena velika tržnica, kjer mrgoli prodajalcev tekstila (celo vonj je bil kot v trgovini s tekstilom), starih, malce sumljivih laptopov, predvsem pa veliko krame (morda tudi zato ime kramar?). Le redki "razstavljalci" so res prodajali stvari, ki so dolgo časa ležale v kaki omari ali na podstrešju stare mame in si tako pridobili naziv starine.
Tako sem pri enem štantu našla luškani kavni servis. Neverjetno dobro ohranjen. No, manjka le ena šalčka,ostalo pa je vse brezhibno. S ceno (5 € ) nisem imela večjih problemov, ker bi verjetno v kakšni trgovini za podobno stvar odštela kar nekaj 10 €, zato sem vse skupaj pobasala in odnesla domov. Lepo oprala in postavila na super mesto, zaenkrat še kot okras.
Morda pa le kdaj v teh luškanih šalčkah ponudim kavico, kot jo je nekoč nekdo, ki je verjetno odštel celo premoženje za ta porcelanast komplet.



Aja, pa še super ekološko se mi zdi, da kupiš stvar, ki bi drugače pristala na odpadu in ji ponudiš drugo možnost, da zablesti v svoji najlepši luči :)